Izberite vrsto iskanja
 
  • Spletišče
  • Splet
Iskanje

5


ZAVZEMANJE ZA ZAKONSKE SPREMEMBE ZA ZAŠČITO ZELENIH POVRŠIN  (13 točk)

  1. Dokončno določiti trajno nezazidljiva območja v Sloveniji ter za kaj konkretno se lahko še uporabijo.  
  2. Preprečiti prodajo nepremičnin tujim državljanom.
  3. Obdavčitev gradenj na zazidano površino in ne na uporabno površino (komunalni prispevek in ostali prispevki), 
    s čemer bi spodbudili gradnjo objektov v višino in globino ter tako zmanjšali pozidavo zelenih površin. 
  4. Visoko obdavčenje praznih stanovanj, da se cena najemnin na trgu zniža in posledično zmanjša potreba po gradnji novih stanovanj.
  5. Za obvezno gradnjo rastlinjakov na vrhu vseh novozgrajenih objektov. 
    Ker se obdelovalna površina za pridelavo hrane v RS naglo krči, je nujen ukrep, da se v primeru novogradnje prenese zemlja iz tal v zadnjo etažo objekta. Tam se naj zgradi podstrešni rastlinjak z dvignjenimi gredami. To pomeni, da je namesto običajnega podstrešja rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane tudi izven sezone. Ogrevanje bi se lahko zagotavljalo s sončnimi kolektorji in zalogovniki za vročo vodo.  
  6. Enostavna in brezplačna pridobitev uporabnih dovoljenj za opravljanje proizvodnih dejavnosti. 
    S tem bi omogočili množično domačo slovensko proizvodnjo, zagotavljali zaposlenost vseh državljanov in ohranili zelene površine za samooskrbo in zeleno krajino. Skoraj vse proizvodne in storitvene dejavnosti, celo avtomehanične in avtoličarske delavnice, ključavničarstvo, strojegradnjo, brizganje plastike, lesarstvo in podobno, je namreč mogoče opravljati tudi v naselju na za okolico nemoteč način, da ne govorimo o povsem tihih proizvodnih dejavnostih. Pomembno je, da so stene objekta ustrezno zvočno izolirane in da se do obrata dostopa le z lahkimi tovornimi vozili (kombiji ipd.) ter da se dejansko uporablja najboljše čistilne naprave, če so potrebne. Za pridobitev uporabnega dovoljenja pa bi v takem primeru moralo zadostovati le soglasje lastnikov stanovanjskega objekta in ne sosedov. Potreben pa bi bil tudi učinkovit inšpekcijski nadzor. 
  7. ZA gradnjo izključno večnadstropnih poslovnih objektov na zazidljivi zemlji (za dober izkoristek zemlje).
    Vsi poslovni objekti (proizvodni, trgovski, skladiščni, upravni …), še posebej v industrijskih conah, bi morali imeti vsaj 5 nadstropij v višino in po potrebi še nekaj etaž v globino. Tako bi porabili za enako velik poslovni obrat manj površine. Nekoliko dražja večnadstropna gradnja v višino in globino ne sme biti opravičilo za navadno pritlično gradnjo. Država pa bi morala spodbuditi gradnjo večnadstropnih objektov z davkom (komunalnim prispevkom), ki bi se zaračunal na zazidano površino, ne pa na uporabno površino, kot je to sedaj. Tako bi pocenili gradnjo objektov v višino in globino. 
  8. ZA prepoved gradnje poslovnih obratov s premalo zaposlenimi na določeno površino zazidane zemlje 
    (v naselju vsaj 1 zaposlen na 50 m2 zazidane zemlje, v industrijskih conah vsaj 1 zaposlen na 30 m2 zazidane površine).
    Če je res nujno zgraditi nek nov poslovni objekt, potem bi morali dovoliti le takšen tip obratov, ki bodo zaposlovali vsaj enega delavca na 30 ali vsaj 50 m2 zazidane zemlje. Vsakršno proizvodno dejavnost je možno z vidika porabe zemlje organizirati na varčen način, če le to hočemo. Podjetja lahko povečajo gostoto zaposlenih na določeno površino zazidane zemlje z gradnjo večnadstropnih objektov ali skrajšanimi delavniki, ki potem zahtevajo več zaposlenih. Industrija mora služiti ljudem in ne obratno, kar pomeni, da mora biti cilj vsake države, da zagotovi delo vsem ljudem, ki želijo delati. Nič ni narobe z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje, če le ta služi celotni družbi in ne le peščici. To pomeni, da je z avtomatizacijo proizvodnje potrebno tudi sorazmerno skrajšati obseg delavnika, da ohranimo isto število zaposlenih ali pa poceniti izdelke, da posameznik lahko kupuje več in se tako ohranijo vsa delovna mesta.  
  9. ZA ekološko nesporne proizvodne obrate in prepoved uporabe strupov v kmetijstvu, za izključno ekološko kmetijstvo. 
    Nikakor ne bi smeli dovoliti proizvodnih obratov, ki v okolico izpuščajo onesnažen zrak ali vodo, sevanje, hrup ipd. Zdravje vseh živih bitij in čistost celega planeta mora biti na našem najvišjem mestu. Zavedajmo se, da je zdravje naše največje bogastvo in ko ga izgubimo, nas ne more nič več osrečiti. Takrat si želimo le še zdravja.
    NE želimo, da Slovenija postane smetišče Evrope! Slovenci, zaščitimo vendar svoje zdravje in se postavimo zase!
  10. Naraven izgled vseh objektov oziroma skladnost z naravnim okoljem.  
  11. Za prepoved nočnih izmen v proizvodnji na področju RS ter prepoved dela ob sobotah, nedeljah in praznikih za ekipo, ki je že delala najmanj 3 dni med tednom. 
  12. Podjetniška svoboda, da se lahko vsak podjetnik svobodno odloča, ali bo nudil svoje storitve samo enemu ali več naročnikom, brez da ga država sili v redno zaposlitev. Podjetniška oblika sodelovanja je mnogim ljudem bližja od redne zaposlitve, ker omogoča boljši zaslužek in več osebne svobode. Oblasti pa so zainteresirane za redne zaposlitve, ker se tako plača več davkov. 
  13. Odprava nepotrebnega kaznovanja podjetnikov in brezplačno pravno svetovanje za vse državljane.
    Slovenska zakonodaja je zapletena, dvoumna in kazni za nepomembne »prekrške« so pogosto nerazumno visoke.
    Večina podjetnikov ni sposobnih preučiti obsežne zakonodaje in jo pravilno razumeti. Ko pa se podjetnik obrača na državne organe, da bi se seznanil s svojimi dolžnostmi, pa ne dobi nič oprijemljivega. Pravni svetovalci žal za večino podjetnikov stanejo preveč. Še celo vrhunski pravniki, revizorji, ki se z zakoni ukvarjajo profesionalno, ne morejo vedno garantirati, da so pravilno razumeli vso obvezujočo zakonodajo. Sodniki pa potem za enako kršitev enega podjetnika obsodijo na visoko kazen, drugega pa kar oprostijo. Zanimiva država, mar ne? 
    Zakonodajo, ki obvezuje že tako preobremenjene podjetnike, je potrebno poenostaviti, narediti kratko in jasno.
    Država je dolžna brezplačno, na razumljiv način podjetnike seznanjati z vsemi dolžnostmi, ki jih imajo do države. 
Domov Naši cilji Vaše mnenje Kontakt
© 2025 GZZP